Soneti v osmem

MORSKI SONET

Sonetne   muke

Morje pljuska ob obalo,

premika pesek gor in dol.

Vedno bolj in bolj

buta se ob skalo.

Nad njim letajo galebi,

kričanje njih odmeva,

oni pa sameva.

Galebe hrani s hlebi.

Ladjo v daljavi vidi,

ta nemirno pluje,

oni kliče: ”Pridi!”

Ladja prijadra

na obalo k onemu

in mirno se zasidra.

Zoja Baškarad Majce, 8. c

Zdej pa   res moram napisat’ sonet.

Črko,   nato besedo napišem,

potem   stavek pobrišem,

vendar   še kar ne vem, kaj naj napišem.

Premišljujem,   kaj naj napišem,

s   svinčnikom tolčem po mizi.

“Saj   to pa sploh ni enostavno.”

Odločim   se, da to vse zbrišem.

Potem   dobro premislim,

še   enkrat se zamislim

in si   nekaj izmislim.

Končno   sonet napišem,

še na   list se podpišem

in ga v   torbo zabrišem.

Jaka Klinkon, 8. a

Uroš Plavc: Hokejski sonet

Hokej rad igram vsak dan,

10 se jih podi za en pak

kot priče za en mak;

igram ga vsak dan v Kranj’.

V golu stojim in pake lovim.

Trener se jezi,

če pak me prehiti.

Potem me prismodi in se zbudim.

Navijači za nas navijajo,

kot da vedno prvi smo,

in nam s tem pomagajo;

Sodniki nas imajo na piki,

radi na piščalko žvižgajo,

zato ker smo veliki.

Uroš Plavc, 8. b